Na podlagi 46. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1, Ur. list RS št. 45/01, 96/02, 37/04, 20/06, 51/06) in 31. člena Statuta Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (uradno prečiščeno besedilo z dne 18.12.2007) je Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije na 13. dopisni seji dne 10. 06. 2011 sprejel

P R A V I L N I K
o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke
»GOSTILNA SLOVENIJA«

I.    SPLOŠNA DOLOČILA

1.    člen
(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določa naziv, vsebina, podoba in znaki kolektivne blagovne znamke »Gostilna Slovenija« (v nadaljnjem besedilu: blagovne znamke), lastnik in nosilec blagovne znamke ter način njene pridobitve.

Ta pravilnik določa tudi vlogo in naloge strokovne komisije, kriterije in postopek za pridobitev blagovne znamke, način uporabe in zaščite kolektivne blagovne znamke, ukrepe v primerih kršitve pravilnika ter pravice in obveznosti uporabnikov blagovne znamke.

2.    člen
(prijavitelj oziroma nosilec)

Lastnik, prijavitelj oziroma nosilec kolektivne blagovne znamke »Gostilna Slovenija« ter vseh iz tega izvirajočih pravic je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS), s sedežem Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Dejavnost OZS je določena v Obrtnem zakonu (Ur. list RS št. 50/94, 102/2007) in Statutu Obrtno podjetniške zbornice Slovenije (UPB z dne 18.12.2007).

II.    NAMEN UPORABE IN PODOBA BLAGOVNE ZNAMKE

3.    člen
(namen uporabe blagovne znamke)

Blagovno znamko lahko uporabljajo gostinci, ki so člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in izpolnjujejo določila predpisana v tem pravilniku. Blagovno znamko se uporablja za označevanje gostiln, ki pridobijo pravico za uporabo te znamke ter za njihovo posamično ali skupinsko promocijo. Kolektivno blagovno znamko »Gostilna Slovenija« se po tem pravilniku uporablja tudi za označevanje izdelkov in storitev, kot so v nadaljevanju navedeni v tem pravilniku.

Temeljni namen podeljevanja kolektivne blagovne znamke »Gostilna Slovenija« je v povezavi najbolj kakovostne kulinarične ponudbe v gostilnah na Slovenskem, ki predstavljajo nosilce tako kulinarične kulturne dediščine kot tudi različnih njenih sodobnih aplikacij na področju kulinarične ponudbe. Z »Gostilno Slovenijo« tako vstopa država Slovenija na pot dosledne kulinarične razpoznavnosti in z enotno blagovno znamko sooblikuje temelje kulinarične razpoznavnosti ter njeno promocijo. Pomen znamke je tudi v povezovanju nosilcev gostilniške dejavnosti v Sloveniji, skrb za njeno celovito kakovost, trajnostni razvoj in ohranjanje lokalne ter regionalne razpoznavnosti. Temelje predstavlja Strategija razvoja gastronomije Slovenije (Maribor 2006) s 24 gastronomskimi regijami in 180 izbranimi temeljnimi jedmi. Namen podeljevanja znaka blagovne znamke »Gostilna Slovenija« je tudi v ureditvi vloge in pomena gastronomije Slovenije na različnih področjih gospodarskega in družbenega prizadevanja (npr. v turistični ponudbi), omogoča pa tudi prihodnjo specifično razpoznavnost in pojavnost v svetovnih okvirih. Z blagovno znamko »Gostilna Slovenija« bodo gostilne v Sloveniji postale značilen in razpoznaven turistični produkt.

4.    člen
(grafična podoba blagovne znamke)

Grafična podoba blagovne znamke je sestavljena iz imena blagovne znamke »Gostilna Slovenija« in znaka v njegovi barvni podobi, tehnični izvedbi in velikosti, kot izhaja iz tega pravilnika, natančneje iz grafičnega priročnika, ki je v Prilogi 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

Znak (logo) sestavlja ime in grafični del. Grafični del je interpretacija starega gostilniškega izveska, ki so ga poznale vse regije današnje Slovenije in je bil izdelan iz različnih gradiv (oblanje, pločevina, kovano železo). Zgodovinski spomin na te izveske ohranjajo nekatere starejše likovne upodobitve, fotografska pričevanja in tudi nekaj ohranjenih primerkov v slovenskih muzejih, zasebnih zbirkah in navsezadnje tudi v nekaterih gostilnah. Znak, ki je oblikovan iz tega izveska, je sinteza historične oblike, interpretirane na sodoben način in sicer z osmimi različnimi izrisanimi barvnimi linijami. Te ponazarjajo različnost in barvitost Slovenije in njene gostinske oz. gostilniške ponudbe. Vsak barvni ton ima svoj pomen in sicer:

  • 2 modra odtenka (Pantone 2708 EC, Pantone 3150EC): morje, reke, jezera;
  • 2 zelena odtenka (Pantone 380EC, Pantone 379EC): temeljna razpoznavna barva za Slovenijo, njive in gozdovi;
  • 1 rumeni odtenek (Pantone 603EC): na sončni strani Alp;
  • 3 rdeči odtenki (Pantone 170EC, Pantone 218EC, Pantone 203EC): gostoljubnost, ljubezen (»ki gre skozi želodec«), zvestoba.

Sestavina znaka je ime »Gostilna Slovenija«, ki se lahko uporablja v dveh inačicah in sicer napis »Gostilna« na zgornji strani znaka in napis »Slovenija« na spodnji strani znaka ali enoten napis »Gostilna Slovenija« na zgornji strani  znaka. Tipografija črk je Tw Cen MT, navadna. Barva črk je 90% črna.  Znak je na beli podlagi, kar simbolizira beli prt, značilno podrobnost gostilniških pogrinjkov v Sloveniji.

Grafični prikaz znaka kolektivne blagovne znamke, se nahaja v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

5.    člen
(opis označevalne table in izveska blagovne znamke)

Opis označevalne table in izveska blagovne znamke »Gostilna Slovenija:

Označevalna tabla »Gostilna Slovenija«
Z označevalno tablo so označene vse gostilne, ki pridobijo pravico do uporabe blagovne znamke »Gostilna Slovenija«. Tabla mora biti pritrjena na fasadi gostilne v bližini vhoda. Tablo sestavljajo: polje table, znak »Gostilna Slovenija« in napis »Gostilna Slovenija«.

Tehnični podatki o tabli:

  • Velikost: 193,7 X 176,36 mm
  • Gradivo table: pločevina ali plexi + – 1,5mm
  • Temeljna barva table: bela ali transparentna
  • Velikost in barve znaka na tabli: velikost znaka 172 x 134 mm,

Barve:

  • 2 modra odtenka Pantone 2708 EC, Pantone 3150EC,
  • 2 zelena odtenka Pantone 380EC, Pantone 379EC,
  • rumeni odtenek Pantone 603EC,
  • rdeči odtenki Pantone 170EC, Pantone 218EC in Pantone 203EC.
  • Velikost, pozicija in barve črk na tabli:  33.75 pt (181,5 mm x 8 mm),  90 % črna. Logo »Gostilna Slovenija« je sredinsko poravnan in je umeščen na zgornjem delu plošče, 22 mm od zgornjega roba.

Izvesek »Gostilna Slovenija«
Oblikovanje izveska izvira iz istega temeljnega vsebinskega izhodišča kot znak (logo), t.j. iz kulturne dediščine gostilniških izveskov in predstavlja njihovo oblikovalsko interpretacijo. Gostilniške izveske so poznale vse regije današnje Slovenije in so bili izdelani iz različnih gradiv (oblanje, pločevina, kovano železo). Zgodovinski spomin na te izveske ohranjajo nekatere starejše likovne upodobitve, fotografska pričevanja in tudi nekaj ohranjenih primerkov v slovenskih muzejih, zasebnih zbirkah in navsezadnje na fasadah nekaterih gostiln. Izvesek  »Gostilna Slovenija« je interpretacija historične oblike, oblikovane na sodoben način in sicer z osmimi segmenti, ki ponazarjajo obliko povezanega šopa. Izvesek je izdelan  v enotni velikosti (višina 500 mm, zgornja širina 289 mm in spodnja širina 412 mm) iz bakrene pločevine 2 mm. V sredini izveska teče na traku (širina 55 mm in dolžina 635 mm ) iz bakrene pločevine napis »Gostilna Slovenija« v verzalkah. Velikost črk je 45 mm. Obešanje izveska je možno na enega od treh temeljnih načinov, ki so navedeni v grafičnem priročniku v Prilogi 1 tega pravilnika.

Grafični prikaz označevalne table in izveska kolektivne blagovne znamke, se nahaja v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Označevalna tabla »Gostilna Slovenija« in izvesek se lahko uporabljata le v velikostih in izvedbah opredeljenih v tem pravilniku, ki jih lastnikom gostiln proti plačilu podeli v uporabo OZS. Imetniki pravice do uporabe blagovne znamke »Gostilna Slovenija«, morajo označevalno tablo »Gostilna Slovenija« in izvesek uporabljati skupaj.

III.    PODELJEVANJE PRAVICE DO UPORABE KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE

6.    člen
(pravica do pridobitve in uporabe znamke)

Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Sekcije za gostinstvo in turizem ter drugi nosilci gostinske dejavnosti, ki pridobijo pravico do uporabe blagovne znamke v skladu s kriteriji in določili tega pravilnika pod pogojem, da postanejo člani OZS (v nadaljevanju: upravičenci).

Pogoji za pridobitev članstva pri OZS so opredeljeni v Obrtnem zakonu.

Pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke, katere lastnik in nosilec je OZS, podeljuje po izvedenem postopku posebna strokovna komisija, katerih člane imenuje Upravni odbor OZS praviloma enkrat letno (v nadaljevanju: strokovna komisija). Strokovna komisija izvaja tudi nadzor nad rabo blagovne znamke »Gostilna Slovenija« v skladu z določili tega pravilnika.

7.    člen
(način uporabe blagovne znamke)

Označevanje z blagovno znamko »Gostilna Slovenija« se uporablja za izdelke ali storitve, ki jih je v skladu z določili tega pravilnika proizvedel ali opravil upravičenec ter za promocijo gostilne upravičenca posamično ali skupinsko.

Kolektivna blagovna znamka se uporablja v obliki označevalne table ali izveska, v natisnjeni ali kakšni drugi obliki, kot npr. v obliki nalepk, etiket, našitkov, natisa na proizvodih ter na embalaži izdelkov in storitev, ki se po tem pravilniku označujejo z blagovno znamko »Gostilna Slovenija«.

Označevalne table, izveske, nalepke, etikete, obešanke in namizne zastavice s podobo blagovne znamke, mora upravičenec proti plačilu naročiti pri OZS, ki ima pogodbo o izdelavi označevalnih tabel, izveskov, nalepk, etiket, obešank in namiznih zastavic s podobo blagovne znamke sklenjeno z izbranim(imi) izvajalcem(i).

8.     člen
(podelitev pravice do uporabe blagovne znamke)

Kolektivno blagovno znamko »Gostilna Slovenija« se podeli na zahtevo upravičenca. Postopek podeljevanja blagovne znamke vodi in o podelitvi odloča posebna komisija iz 6. člena tega pravilnika. Komisijo sestavlja po en predstavnik iz naslednjih področij:

-    predstavnik OZS, ki je predstavnik Sekcije za gostinstvo in turizem,
-    predstavnik stroke (kuharstvo in strežba),
-    predstavnik strokovnega šolstva,
-    strokovnjak s področja enogastronomije.

9.    člen
(naloge strokovne komisije in plačilo pristojbine)

Strokovna komisija ima naslednje naloge:
1)    izdaja mnenja na osnovi katerih OZS izdaja lastnikom gostiln dovoljenja za pridobitev in uporabo blagovne znamke,
2)    nadzira doslednost rabe blagovne znamke,
3)    vodi register upravičencev do uporabe kolektivne blagovne znamke in hrani dokumentacijo o uporabnikih blagovne znamke,
4)    izreka ukrepe zoper kršitve določil tega pravilnika,
5)    odvzema pravice do uporabe blagovne znamke.

Stroški v zvezi z delom komisije, oz. pristojbina za delo komisije (v nadaljevanju: pristojbina strokovne komisije) znaša 300,00 € in obsega:
-    ogled gostinskih obratov na terenu,
-    ocenjevanje,
-    strokovno izbiro in
-    oblikovanje končnega poročila strokovne komisije.

Pristojbina strokovne komisije se plača ob vložitvi prijave za pridobitev pravice do uporabe blagovne znamke (v nadaljevanju: prijavnica), katere obrazec se nahaja v Prilogi 2 tega pravilnika. Dokazilo o plačilu pristojbine upravičenec priloži ob vložitvi prijavnice.

10.    člen
(postopek podelitve pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke)

Postopek za podelitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke je naslednji:

a.) Interesenti, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena tega pravilnika pri OZS, Celovška cesta 71, Ljubljana, najprej vložijo vlogo za podelitev pravice do uporabe blagovne znamke »Gostilna Slovenija« (v nadaljevanju: vloga), ki se nahaja v Prilogi 2 tega pravilnika;
b.) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije interesentom na podlagi izpolnjene in dostavljene vloge posreduje ocenjevalni obrazec s kriteriji za samoocenitev (v nadaljevanju: obrazec za ocenjevanje oziroma samoocenitev), ki se nahaja v Prilogi 4 tega pravilnika;
c.) V kolikor interesenti ugotovijo, da izpolnjujejo večino kriterijev, se prijavijo za strokovno ocenjevanje in hkrati poravnajo stroške pristojbine strokovne komisije, ki so opredeljeni v 9. členu tega pravilnika. Obrazec prijavnice, ki jo morajo interesenti v ta namen izpolniti, se nahaja v Prilogi 3 tega pravilnika.
d.) Strokovna komisija obišče posamezne kandidate, opravi ocenitev in sporoči rezultate pisno. Kandidati, ki ne izpolnjujejo posameznih kriterijev ali jih le delno, dobijo o tem informacijo od komisije, da pomanjkljivosti v doglednem času odpravijo, dopolnijo, uredijo.
e.) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije kandidate pisno seznani z rezultati ocenjevanja na osnovi poročila strokovne komisije ter podeli pravico za uporabo znaka in izveska blagovne znamke »Gostilna Slovenija«. Pred razglasitvijo morajo kandidati plačati stroške izdelave izveska in označevalne table z znakom »Gostilna Slovenija«.
f.) Svečana razglasitev in podelitev ustreznih diplom (listin), izveskov in označevalnih tabel z znakom »Gostilna Slovenija«.

IV.    POGOJI, KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA PRIDOBITEV BLAGOVNE   ZNAMKE

11.    člen
(prijavnica)

K prijavnici, ki jo upravičenec pridobi pri OZS, mora priložiti vsa dokazila, kot izhajajo iz njene priloge:
-    izpis iz Obrtnega registra o članstvu upravičenca v OZS;
-    potrdilo o registraciji dejavnosti 56.101 – Restavracije in gostilne;
-    potrdilo o plačilu pristojbine za strokovno komisijo v višini zneska določenega v 9. členu tega pravilnika.

Strokovna komisija izvede ocenjevanje gostiln na podlagi ogleda gostilne in preverjanja izpolnjevanja kriterijev, kot so navedeni na obrazcu za ocenjevanje oziroma samoocenitev v Prilogi 4 tega pravilnika ter na tej osnovi sprejme odločitev o podelitvi pravice do uporabe blagovne znamke »Gostilna Slovenija« posameznemu upravičencu.

12.    člen
(kriteriji za pridobitev pravice do uporabe blagovne znamke)

Kriterije pregledno navaja ocenjevalni obrazec za delo strokovne komisije, ki je upravičencem za pridobitev pravice do uporabe blagovne znamke na voljo v fazi samoocenjevanja (Priloga 4 pravilnika). Posamezni upravičenci, ki ne dosegajo kriterijev, so o tem seznanjeni v pisnem poročilu postopka ocenjevanja s strani strokovne komisije in imajo priložnost, da na podlagi pisnega poziva komisije, pomanjkljivosti v doglednem času odpravijo.

Opredelitev kriterijev za dodelitev pravice do uporabe blagovne znamke:

- izhodiščni kriterij je samo poimenovanje gostinskega obrata (lokala), ki se mora imenovati gostilna. V poštev za ocenjevanje pridejo tudi obrati, ki se imenujejo gostišča vendar bo potrebno njihovo postopno preimenovanje v gostilne s prenočišči;
- ostali kriteriji so povezani z lastništvom gostilne (npr. družinska tradicija), ponudbo hrane, pri kateri je vsaj 80% hišnih, regionalnih in vseslovenskih jedi, nadalje s ponudbo vin ter drugih pijač, pri katerih je razmerje 75% v odnosu do tujih;
-  pri ponudbi hrane se kot kriterije upošteva tudi proizvode in živila z zaščitenim geografskim poreklom in tradicionalnim poimenovanjem, vključenost pridelkov in proizvodov lokalnih in regionalnih okolij, usklajenost ponudbe z letnimi časi, uporaba ekološko pridelanih živil, ustrezno sestavljena in vsebinsko neoporečna jedilni list ter vinska karta;
- med kriteriji so še zunanja in notranja ureditev gostilne, oblačilni videz strežnega osebja, zvočna oprema prostorov in razne dodatne (kulturne) dejavnosti gostilne.

13. člen

Najpozneje v roku 60 dni od prejema prijavnice s strani upravičenca, strokovna komisija v obliki pisnega sklepa sprejme eno od naslednjih odločitev:
-    upravičencu dodeli pravico do uporabe blagovne znamke,
-    pozove upravičenca k dopolnitvi prijavnice,
-    odkloni podelitev pravice do uporabe blagovne znamke, če ugotovi, da ocenjevanje proizvodov in storitev upravičenca ali upravičenec ne izpolnjuje zahtevanih kriterijev po tem pravilniku.

14. člen

Strokovna komisija lahko pozove upravičenca k dopolnitvi prijavnice oziroma zahteva dodatna pojasnila. Končno odločitev v postopku podelitve pravice do uporabe blagovne znamke sprejme strokovna komisija v obliki pisnega poročila oziroma sklepa komisije, ki je dokončen, zoper njega pa ugovor ni možen. Prijavo za pridobitev pravice do uporabe blagovne znamke lahko upravičenec, ki v postopku ni bil uspešen, ponovno vloži po preteku enega leta od dokončne odločitve strokovne komisije.

15. člen

Strokovna komisija vsako leto preveri, če posamezna gostilna, ki ji je bila podeljena pravica do uporabe blagovne znamke po tem pravilniku, še izpolnjuje pogoje za uporabo blagovne znamke. Strokovna komisija preverja tudi utemeljenost morebitnih prejetih pripomb glede kakovosti proizvodov in storitev imetnika pravice do uporabe blagovne znamke »Gostilna Slovenija« in njene rabe.

V.    UPORABA IN APLIKACIJE KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE

16.    člen
(način uporabe znamke)

Kolektivna blagovna znamka se uporablja za označevanje gostiln v Republiki Sloveniji, ki pridobijo pravico do uporabe blagovne znamke »Gostilna Slovenija« skladno s tem pravilnikom. Blagovna znamka  se uporablja na naslednji način:
- na enotnih označevalnih tablah na vidnih mestih fasade ob vhodu v gostilno,
- z obešanjem enotnih izveskov na vidnih mestih pročelja gostilne,
- z enotno uporabo na dopisnih papirjih, vizitkah, propagandnem in promocijskem gradivu,
- z ustreznimi aplikacijami na oblačilni videz zaposlenih,
- v enotnih jedilnih listih,
- na živilih, živilskih proizvodih in jedeh navedenih v Strategiji razvoja gastronomije Slovenije (Maribor 2006 in v nadaljnjih dopolnitvah),
- ostalih izdelkih in storitvah, kot so navedeni v 17. členu tega pravilnika.

17.     člen
(proizvodi in storitve)

Blagovna znamka se uporablja za označevanje naslednjih proizvodov in storitev:

Razred 29: Meso, ribe, perutnina in divjačina; mesni ekstrakti; konzervirano, zamrznjeno, sušeno ter kuhano sadje in zelenjava; želeji, marmelade, kompoti; jajca, mleko in mlečni izdelki; jedilno olje in maščoba.

anhidrid mlečne maščobe (mlečna maščoba, ki ji odvzamemo vodo) kremno maslo
beljaki
beljakovine za človeško prehrano
beljakovine za prehrano
brusnični kompot
čebula, konzervirana
dagnje, ne žive
datlji
divjačina, meso
džemi
fižol, konzerviran
garnele, ne žive (jamske kozice, raki brez klešč)
gobe, konzervirane
gomoljike, konzervirane
grah, konzerviran
hummus (pasta iz čičerke)
ingverjev džem
jabolčna čežana
jajca
jajčni rumenjak
jastogi, ne živi
jetra
jetrne pastete
jogurt
juhe
kandirano sadje
kaviar
kefir (mlečni napitki)
kislo zelje
klobase
kokosova mast
kokosovi orehi, posušeni
kokosovo maslo
kokosovo olje
koruzno olje
krompirček, pečen
krompirjevi kosmiči
krompirjevi ocvrtki
krvavice
kumarice, kisle
languste, ne žive (vrsta morskih rakov)
leča, konzervirana
losos
lupinarji, ne živi

mandlji, predelani
marmelade
maslo
maščobne snovi iz katerih pridobivajo užitne maščobe
mesne juhe
mesnine, prekajene
meso
meso v razsolu
meso, konzervirano
mešanice maščob za kruhove namaze
mlečni napitki, kjer mleko prevladuje

mlečni proizvodi
mleko
olive, konzervirane
olivno olje, jedilno
olje iz palmovega semena, za prehrano
oreščki, razni, predelani
ostrige, ne žive
palmovo olje, jedilno
paradižnikov pire
paradižnikov sok, za kuho
pektin, za prehrano
pelod (cvetni prah), za prehrano
perutnina, ne živa
preparati za pripravo mesne juhe
prigrizki na osnovi sadja
raki, ne živi
repično olje za prehrano
ribe v konzervah
ribe, konzervirane
ribe, ne žive
ribje jedi
ribji fileti
rozine
sadje v alkoholu
sadje, konzervirano
sadje, kuhano (kompoti)
sadje, zmrznjeno
sadna pulpa
sadne solate
sadni krhlji
sadni olupki
sadni želeji
sardele
sardine
sezamovo olje
siri
sirotka
skuta
sladkovodni raki, ne živi
slaniki
slanina
smetana (mlečni proizvodi)
sojina zrna, konzervirana, za prehrano
sojino mleko (nadomestek mleka)
soljene ribe
sončnično olje, jedilno
stepena smetana
290142 svinjina
290103 svinjska mast, jedilna
290138 škampi, ne živi
290132 školjke venernice, ne žive
290063 šunka
290109 tune
290032 užitna olja
290005 užitne maščobe
290112 vampi
290095 zelenjava v kisu ali slanici
290029 zelenjava, konzervirana
290030 zelenjava, kuhana
290031 zelenjava, posušena
290066 zelenjavne juhe, preparati
290102 zelenjavne solate
290067 zelenjavni sokovi, za kuho
290048 želeji za prehrano
290081 živalski kostni mozeg, za prehrano

Razred 30: Kava, čaj, kakao, sladkor, riž, tapioka, sago, kavni nadomestki; moka in izdelki iz žitaric, kruh, pecivo in slaščice, sladoled; med, melasni sirup; kvas, pecilni prašek; sol, gorčica; kis, omake(začimba), začimbe; led.

aromatični dodatki za prehrano
bomboni
brezkvasni kruh
brioši (pecivo)
cikorija (kavni nadomestek)
cimet (začimba)
curry (začimba)
čaj
čajno pecivo
čokolada
čokoladni napitki z mlekom
dišave za torte, razen eteričnih olj
dišave, začimbe (rastlinskega izvora,
največkrat v prahu)
dodatki za izboljšanje okusa jedem
drobno kruhovo pecivo
drobno pecivo (piškoti)
fino pecivo iz krhkega in listnatege testa
fižolova moka, grobo mleta
glukoza za prehrano (grozdni sladkor)
gluten za prehrano (rastlinski lepek)
gorčica
hrana na bazi ovsa
ingver (dišava)
izredno tanki in drobni rezanci (vermicelli)
jajčna krema
janež (seme)
janeževi plodovi (zvezdice)
ječmen, debelo mlet
ječmenova moka
jedilni led
jedilni škrob
kakav
kakavovi izdelki
kakavovi napitki z mlekom
kapre
kaša iz oluščenega ovsa za prehrano
kava
kava, nepražena
kavne arome
kavni nadomestki
kavni napitki z mlekom
keksi
keksi iz slada
ketchup (pikantna paradižnikova omaka)
kis
kolač z nadevom (običajno sadnim)
koruza, mleta
koruza, pečena
koruzna moka, grobo mleta
koruzni zdrob
kosmiči iz žitaric
kristaliziran sladkor, jedilni
krompirjeva moka, jedilna
kruh
krušne drobtine
kuhinjska sol
kumina
kvas
kvas v obliki tablet, ne za medicinsko rabo
kvasila za testo (fermentatorji)
kvasni nastavek
led, naraven ali umeten
ledeni čaj
majoneza
makaroni
makroni (mandljevo pecivo iz beljakov)
maltoza (sladni sladkor)
mandljeve slaščice
mandljevo testo
marcipan
matični mleček, za človeško prehrano (ne za medicinske namene)
med
medenjaki (lect)
mesne omake
mesne pastete
mlevski izdelki
močnate jedi
močno začinjeno sadje, vloženo (chutney)
moka (jedilna)
muškatni orešček
nageljnove žbice (začimba)
okraski za torte, užitni
oluščen ječmen
oluščen oves
omake (začimbe)
oves, debelo zmlet
ovsena mlečna kaša, za prehrano
ovsena moka
ovseni kosmiči
palačinke
paradižnikova omaka
pastete
pastete v testu
pastile (slaščice)
pecilna soda (soda bikarbona za
gospodinjstvo)
pecilni prašek
pijače na bazi čokolade
pijače na bazi kakava
pijače na bazi kave
pijače na osnovi ledenega čaja
piment
poper
poprova meta za slaščice
praline (čokoladni bonboni s praženimi mandlji)
prepečenec
prigrizki na osnovi riža
prigrizki na osnovi žitaric
pripravljene omake iz sadja ali zelenjave
kot dodatek hrani
proizvodi iz žitaric
propolis za človeško prehrano
pšenična moka
pšenični zdrob
pudingi
rastlinske arome za pijače, razen eteričnih olj, za prehrano
rastlinske arome, razen eteričnih olj, za prehrano
rastlinski preparati kot kavni nadomestki
ravioli
riž
riževo pecivo
sadni želeji (slaščica)
sendviči
sladkor
sladoled
slaščice
sojina moka
sojina omaka
sol za konzerviranje hrane
solatne polivke
solatni prelivi
spomladanski zvitki
šerbet (zmrzlina)
široki rezanci
špageti
testenine
testo iz sojinih zrn (začimba)
testo za kolače
torte
trdilec za stepeno smetano
vaflji
vanilij (nadomestek vanilje)
vanilja (dišava)
veziva za klobase
veziva za sladoled
vrtna zelišča, konzervirana (sezonska)
začimbe,dišave iz alg
začimbni dodatki jedem (sol, kis, gorčica)
zeliščni čaji, ne zdravilni
zgoščevalci za kuho
zmrznjen jogurt (slaščičarski led)
žafran (začimba).

Razred 31: Poljedelski, vrtnarski, gozdarski proizvodi in semensko zrnje, ki jih ne obsegajo drugi razredi; žive živali; sveže sadje in zelenjava; semena, naravne rastline in sveže cvetje; živalska krmila, slad.

brinove jagode
cikorija, korenine
čebula, sveža zelenjava
dagnje, žive
endivja
fižol, svež
gobe, sveže
gomoljike, sveže
grah, svež
grozdje, sveže
jagode, razne vrste, sveže
jastogi, živi
ječmen
jedilne buče
južno sadje (agrumi)
koprive
koruza
kostanj-plod, surov
krompir, svež
kumare
leča, sveža
lešniki
limone
mandlji, sadeži
olive, sveže
oreščki, razne vrste (plodovi)
ostrige, žive
otrobi
oves
perutnina, živa
pesa, razne vrste
pomaranče
poper, rastlina
por
pšenica
rabarbara
raki, živi
ribe, žive
ribje ikre
riž nepredelan
rožiči

sadje, sveže
sladkovodni raki, živi
trata, naravna
vrtna zelišča, sveža
zelena solata
zelenjava, sveža
zrnje žitaric
zrnje žitaric, nepredelano.

Razred 32 Pivo; mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač.

aperitivi, brezalkoholni
brezalkoholni mošt
gazirana voda
koktajli, brezalkoholni
likerji, pripravki za izdelavo
limonade
mineralne vode za pitje
mošt
namizne vode
nealkoholne pijače
nealkoholne pijače iz sadnih sokov
paradižnikov sok, pijača
pijače iz medu, nealkoholne
pijače iz sirotke
pivo
pivo iz slada
rženo žganje (kvass – nealkoholna pijača)
sadni ekstrakti, nealkoholni
sadni nektar (brezalkoholni)
sadni sokovi
sirupi za limonado
sirupi za pijače
sladna zelišča
sodavica
šerbet (z ledom ohlajena pijača iz
oranžnega soka, sladkorja in dišav)
voda (pitna)
zelenjavni sokovi, pijače.

Razred 33: Alkoholne pijače (razen piva).

alkoholne pijače (žgane)
alkoholne pijače, razen piva
alkoholne sadne pijače
aperitivi
češnjevo žganje
digestivi (likerji in alkoh. pijače, ki pospešujejo prebavo)
gin (vrsta sladkanega brinovca)
grenčice
hruškov mošt (zavret)
jabolčni mošt (zavret)
janežev liker
janeževec (liker)
koktajli
likerji
medica
metin liker
rum
sadni ekstrakti, alkoholni
vina
vinjak (vinsko žganje)
vino iz tropin
viski
vodka
žgane pijače (narejene z destilacijo).

Razred 43: Nudenje hrane in pijače; nudenje začasne nastanitve.
hoteli
moteli
oddajanje v najem dvoran za srečanja
oddajanje v najem stolov, miz, namiznega perila, steklenine
oskrba s hrano (catering)
penzioni
priprava in strežba mešanih pijač
restavracije
samopostrežne restavracije.

18.     člen

Skupaj in sočasno z geografskim poreklom oziroma območjem celotne Slovenije, se z znakom kolektivne blagovne znamke označuje tudi dosežena kakovost oziroma kakovostna lastnost proizvodov, storitev in vseh drugih dobrin ter vsebin opredeljenih v tem poglavju   pravilnika.

VI.    KRŠITVE PODELJENIH PRAVIC IN ZLORABA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE

19.     člen
(kršitve določil pravilnika)

Uporaba blagovne znamke v nasprotju z dodeljeno pravico do pridobitve in uporabe in z določili pravilnika je prepovedana. Kadarkoli se znamka ne uporablja skladno s tem pravilnikom, lahko Upravni odbor OZS zoper kršitelja blagovne znamke na predlog Sekcije za gostinstvo in turizem oziroma na osnovi poročila strokovne komisije po tem pravilniku, sprejme ukrepe za preprečitev in odpravo kršitev pravice do uporabe blagovne znamke.

20.     člen
(prepoved uporabe blagovne znamke)

O prepovedi uporabe že podeljene pravice do uporabe blagovne znamke odloča s strani UO OZS imenovana komisija, in sicer na podlagi prejetega predloga Upravnega odbora Sekcije za gostinstvo in turizem ter pisnega poročila strokovne komisije.

VII.    KONČNE DOLOČBE

21.    člen
(Začetek veljave)

Ta pravilnik prične veljati z dnem, ko ga sprejme UO OZS. Pravilnik se objavi na spletnih straneh OZS.

Štefan Grosar

Podpredsednik OZS
Predsednik UO OZS

Številka: 165/2011-UO OZS
Datum: 10. 06. 2011

Priloge:
·    Priloga 1: Grafični priročnik
·    Priloga 2: Vloga
·    Priloga 3: Prijavnica
·    Priloga 4: Obrazec za ocenjevanje oziroma samoocenitev

·    Pravilnik v pdf obliki