Telečja lička
in skutni štruklji

Gostilna Mihovec ni samo izrazita stara družinska gostilna ampak se naslanja tudi na kmetijo, kar omogoča zares...

Sirovi štruklji

Gostilna Privošnik je stara furmanska gostilna ob nekdanji cesti iz Dunaja proti Trstu. Ponudba temelji na splošnih slovenskih jedeh...

Mladi prašiček na kislem zelju

Gostilna Matjaž, se nahaja v starem mestnem jedru Celja. Odpiralni čas je prilagojen utripu življenja
v mestu...

Goveji jezik

Gostilna Arvaj, na slikoviti legi nad kanjonom reke Kokre, ponuja med drugim najboljšo kranjsko klobaso, ki je »zašpiljeno dobra
od 1896«...

Snežne kepe
s kostanjevimi špageti

Gostilna Mihovec ni samo izrazita stara družinska gostilna ampak se naslanja tudi na kmetijo, kar omogoča zares...

29 izveskov Gostilna Slovenija že vabi

Projekt Gostilna Slovenija je eden tistih, ki razveseljuje vse udeležene. Gostince, ki se ponašajo z odlično slovensko kulinariko, njihove goste-gurmane, zbornico, da sodeluje pri tej uspešni zgodbi, še državo in samo upamo lahko, da kmalu tudi tujce, ki bodo lahko Gostilno Slovenija obiskali tudi v svojem mestu. 

Gostilna Slovenija - ponosni lastnik izveska, g. Janez Tašner

O tem, da je Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in njeni sekciji za gostinstvo in turizem po dvajsetih letih prizadevanje vendarle uspelo registrirati blagovno znamko Gostilna Slovenija, smo več pisali že v prejšnji številki Obrtnika. Spomnimo naj le, da morajo gostinski obrati, ki bi se radi ponašali z blagovno znamko Gostilna Slovenija, izpolnjevati stroga določila pravilnika o pogojih podeljevanja pravice do uporabe omenjene kolektivne blagovne znamke. Po kriterijih pravilnika se mora gostinski obrat imenovati gostilna ali gostišče, jedilnik pa mora vključevati vsaj 80 odstotkov hišnih, krajevnih in regionalnih jedi ali vseslovenskih jedi. Ponudba hrane mora poleg tega vključevati vsaj tri proizvode z zaščitenim geografskim poreklom, vsaj polovico živil lokalnega, regionalnega in slovenskega okolja ter vsaj pet odstotkov ekološko pridelanih živil. Ponudba vin mora temeljiti na vinih slovenskih vinarjev, v ponudbi žganih pijač naj bi bilo vsaj pet pijač lokalnega, regionalnega ali slovenskega izvora, pri ponudbi brezalkoholnih pijač pa vsaj deset.

Če ste član Obrtno-podjetniške zbornice in imate gostilno, ki se ponaša s tradicijo in domačo kulinariko, ste vabljeni, da se pridružite prvim 29 gostilnam, ki so že dobile pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija. To so Gostilna Ančka, Šenčur, Gostišče Arvaj, Kranj, Gostilna Belšak, Slavkov dom, Golo Brdo, Gostilna Dobnikar, Katarina nad Ljubljano, Gostilna na Dvoru Jezeršek 1768, Zgornji Brnik, Gostilna Krištof, Predoslje, Gostilna Ledinek, Šmarna gora, Gostilna Mihovec, Zgornje Pirniče, Gostilna Čop, Podkum, Gostilna Skok, Sežana, Gostilna Jakomin, Gračišče, Gostilna domačija Ražman, Gračišče, Gostilna Bric, Miren, Gostilna-pizzeria Škorpion, Ilirska Bistrica, Gostilna Istrska klet Pomjan, Šmarje, Gostilna Mohoreč, Gračišče, Gostilna Ravbar, Dutovlje, Gostilna pri Kuklju, Velike Lašče, Gostilna Privošnik, Šempeter v Savinjski dolini, Gostilna Francl, Celje, Gostilna Matjaž, Celje, Gostilna Šempeter, Bistrica ob Sotli, Gostilna s prenočišči Vovko, Ratež, Gostilna Repovž, Šentjanž, Gostilna Pri lipi, Maribor, Gostilna in motel pri Lešniku, Maribor, Gostišče Delalut, Ravne na Koroškem, Gostilna Rajh, Murska Sobota in Gostilna Lovenjak, Murska Sobota. Diplome, izveske in označevalne table so gostilne prejele vsaka v svoji regiji, kjer so najbolj poznane in občudovane. Nemalokrat so podelitev spremljali tudi njihovi najbolj zvesti gosti ter lokalni mediji, ki so o tem s ponosom poročali. V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS upajo, da s bodo blagovno znamko Gostilna Slovenija kmalu razširili tudi v tujino.

Svečana podelitev na Gorenjskem

5. oktobra je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na Dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku podelila prve diplome, izveske in označevalne table gostincem, ki so dobili pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija. Osem gostiln in gostilničarjev iz Gorenjske je ob tej priložnosti vse zbrane pogostilo na vrtu Dvora Jezeršek; vsaka s svojo izbrano predjedjo, juho, glavno jedjo in sladico. Vsem jedem je bil skupen duh po tipičnih slovenskih, lahko bi rekli tudi jesenskih jedeh. Podelitve se je med drugim udeležili tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je ob tej priložnosti gostince še dodatno spodbudil, naj uporabljajo čim več živil, pridelanih na domačih tleh. Na slovesnosti je bil tudi v. d. generalnega direktorja direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar, Bojan Meden iz Slovenske turistične organizacije ter predsednik OZS Štefan Pavlinjek in predsednik sekcije za gostinstvo in turizem Mate Matjaž. Slednji je v svojem govoru poudaril, da smo turizem vsi, in se vsem zbranim zahvalil za sodelovanje. Pavlinjek je v svojem nagovoru omenil, da je zelo pomembno, da so jasna »pravila igre«, saj jo zdaj lahko igrajo vsi, ki si to želijo in bodo izpolnjevali jasne pogoje. Ker ima tudi sam dolgoletne izkušnje v gostinstvu, pa je lahko verodostojno ocenil, da ima Slovenija veliko dobrih gostiln, ki smo lahko ponosni nanje.

Na Štajerskem najprej Pri lipi

Prva podelitev znaka in izveska blagovne znamke Gostilna Slovenije na Štajerskem je bila 26. oktobra. Ta čast je pripadla mariborski gostilni Pri lipi na Lackovi cesti. Priznanje in izvesek je lastniku gostilne Janezu Tašnerju izročil Mate Matjaž, predsednik sekcije gostincev pri OZS. Družina Tašner – v gostilni pomaga že četrta generacija – letos slavi 46-letnico gostilne v njihovi lasti. Diploma in pravica do uporabe znaka, ki bo visel pred njihovo gostilno, jim pomeni potrditev njihove kakovosti. Po besedah lastnika se bodo tudi v prihodnje trudili, da bodo izpolnili zaupanje in da bodo gostje tudi v prihodnje radi hodili k njim. Vesel je, da prvi znak na Štajerskem visi pred njegovo gostilno, se je za zaupanje še zahvalili Tašner. Sicer pa so hišne specialitete te stare družinske gostilne od obare do gibanice, glavni pa je ocvrt piščanec, po čemer so najbolj prepoznavni. V to staro mariborsko gostilno pod košato štiristo let staro lipo hodijo gostje že preko sto let. Z nazivom Gostilna Slovenija se od 26. oktobra ponaša tudi mariborska gostilna in motel Pri Lešniku v Brezju. To je družinska gostilna s tradicijo od leta 1932. Recepte prenašajo iz roda v rod. Pripravijo poslovna kosila, obletnice, poroke. Njihova specialiteta so v zimskem času domače koline, sicer pa divjačina, ribje jedi, ajdova kaša, sirovi štruklji, solatni krožnik, velik izbor buteljčnih vin, šarlota, prekmurska gibanica, jogurtova strnjenka. Gostinstvo ni samo obrt, je način življenja vseh, ki so kakorkoli povezani z gostilno. V motelu in Gostilni Pri Lešniku neguje to tradicijo že četrta generacija in njihovi recepti so jim dota, ki se prenaša iz roda v rod, je ob podelitvi te prestižne slovenske blagovne znamke poudarila lastnica Zdenka Lešnik.

V Bistrici ob Sotli izveski šesterici

Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS, je izveske, listine in označevalne table podelila še šestim gostincem. Podpredsednik OZS Slovenije in predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar je na slovesnosti v Bistrici ob Sotli poleg domačih gostincev pozdravil tudi hrvaške kolege, predsednika Hrvatske obrtničke komore HOK Dragutina Ranogajca in podpredsednika hrvaškega ceha gostincev pri hrvaški obrtni organizaciji Branka Grebličkija. Grosar je izrazil zadovoljstvo, da je OZS s pomočjo uglednega etnologa v Sloveniji, profesorja Janeza Bogataja, prišla do nove blagovne znamke, za katero upa, da jo bo lahko uspešno tržila.

»Mislim, da bi moral ansambel Brencl banda, svoji pesmi dodati kitico: Oj, ljub’ca moja, kje si s’noč’ hodila? V Gostilni Slovenija sem sedela, sem dobra jedla in slastno pila,« je dejal dr. Janez Bogataj na slovesnosti in nadaljeval: »Če bi uporabil Zupančičeve verze, bi lahko rekel, ‘moja duša je židane volje’, ker bomo danes podelili znake in izveske nove kolektivne blagovne znamke Gostilna Slovenija. Mislim, da je to zelo dobra poteza zbornice, da gre v ta projekt, da bomo končno dobili razpoznaven element naše države, rdečo nit, ki bo temeljila na gastronomiji, ki ne bo dnevno všečna, ampak bo temeljila na večstoletni tradiciji.« Gostilna Slovenija ostaja slej ko prej predvsem prostor za druženje, skrbi je treba pustiti pred vrati. »To je priznanje, nagrada, ampak ne je razumeti kot gasilsko diplomo, ki jo obesiš in potem tam nekje visi. To je obveznost, da bo sleherna Gostilna Slovenija vsaj vzdrževala raven, ki jo je imela ob obisku strokovne komisije za izbor ponudnikov,« je še poudaril Bogataj. Komisija bo gostince nenapovedano obiskala tudi med letom ter tako preverjala resnost gostinca in izpolnjevanje pogojev za naziv.

V imenu gostinske sekcije je Mate Matjaž poudaril, da je bila gostilna na Slovenskem pravzaprav začetek sedanje gostinsko-turistične ponudbe in da je ta projekt pravzaprav nadaljevanje projekta Poskusite Slovenijo, ki ga je začela gostinska sekcija pri OZS in je združil vse akterje na področju gostinstva in turizma. »Želim si, da bi bili uporabniki te blagovne znamke pojem za kakovost in tradicijo, poleg tega pa nosijo tudi veliko odgovornost do svojih gostov, ki bodo najboljša stražnik za njihovo kvaliteto,« je povedal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem. Za pridobitev naziva  je gostincem, še posebej pa domačinu Srečku  Kunstu, lastniku Gostilne Šempeter, čestital tudi župan občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak. Zahvalil se je za čudovito izpeljano akcijo in poudaril, da v občini zelo cenijo kulturno in tehnološko dediščino. Spomnil je, da ima priljubljena gostilna Šempeter več ko 60-letno tradicijo in da so ponosni tudi na to, ker tudi zaradi te dobro vedo, kaj je dobra gostilna.

Sežana

Svečana podelitev listine in izveska osmim gostilnam širše primorske regije in eni gostilni iz osrednje Slovenije je bila v Gostilni Skok v Štorjah. Gostinci, ki poslej lahko uporabljajo blagovno znamko Gostilna Slovenija se ponašajo s kakovostno kulinarično gostinsko ponudbo, trajnostnim razvojem ter z ohranjanjem lokalne in regionalne prepoznavnosti. Nekaj značilnih jedi so pripravili tudi ob podelitvi listin in drugih obeležij Gostilne Slovenija. Tako je bilo mogoče poskusiti ročno rezan kraški pršut, bakala in sardele v šavorju, kraško joto, goriški golaž s polento, fuže in raviole s tartufi, ombolo s figovo omako, krompir v zevnci, pehtranovo potico, orehovo-skutne štruklje in okusne kroštole. K jedem so postregli kraška in istrska vina. Za dobro vzdušje so poleg gostiteljev Gostilne Skok poskrbeli tudi Šavrinski godci. Vesna Vilčnik, Pavel Perc, Breda Malenšek, Doris Požar

Vir: www.ozs.si